fbpx

STORIES

Za vsako kolekcijo Janje Videc stoji arhetipska zgodba, izpeljana iz opazovanja sodobne družbe, spiritualnosti in umetnosti.

WITCHES LOOKBOOK

 

janja videc witches lookbook razstava (15 of 24)

 

 

 

Iz razstave ustvarjalnega procesa, ki stoji za kolekcijo Witches lookbook, 17.9 – 17. 10 2015, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana

 

Inspiracijo za kolekcijo Witches lookbook sem našla v arhetipski podobi divje ženke, čarovnice. Skozi proces realizacije kolekcije sem raziskovala svoj odnos do nje, kar se v vizualnem aspektu izraža skozi oblačila, na osebni ravni pa to potovanje še vedno traja…  in na to potovanje sem v okviru razstave Witches lookbook povabila ženske ki me obkrožajo, me navdihujejo, od katerih se učim, so mi zgled in hkrati ogledalo … prijateljice, znanke, sestre, mentorice…

 

Spodaj lahko preberete, kakšno je njihovo videnje sodobne divje ženske/čarovnice in kakšen odnos imajo do nje…  vsem, ki so prispevale svoj delček k osvetlitvi našega odnosa do zakopane arhetipske podobe sem izjemno hvaležna, vsaka me je nekaj naučila, vsaka je pustila sled v tkanini življenja …

 

“Sabat čarovnica Francisca Goye. Čarovnice z Opatove gore v Trdinovih Bajkah in povestih o Gorjancih. Bojda čarovnica Agata v Visoški kroniki. Skrivnostna Lena v Beautiful creatures. Ledena čarovnica Jadis v Zgodbah iz Narnije. Pa Priprava čarovnic na sabat v Rodinovem muzeju v Parizu. Zgolj nekatere izmed podob, ki so mi jih v misli zasadila leta konzumiranja umetnosti. Skoraj praviloma ženske, ki sprožajo kalejdoskop asociacij. Črna magija. Čarobni napitki in uroki. Gozd. Močeradi in črne mačke. Prekletstvo. Črnina. Moč. Kamenjanje, nenazadnje. Podobe, ki imajo bolj malo skupnega s tem, kako na neki popolnoma intuitivni ravni slutim to neukročeno žensko. Kako v meni prebuja nekaj prastarega, neotipljivega, skoraj domačega.

 

Sodobna čarovnica ni in ne more biti muza v klasičnem, pasivnem smislu. Mirujoč, mehek ženski princip ji namreč nikoli ni bil blizu. Zaznamuje jo luciden um, močna intuicija, neulovljiv duh. V sebi nosi nepredvidljivost, kaos. Prastaro energijo, ki jo zaznaš, in ni nič drugega kot intenzivnost čutenja, s katero so ljudje, ujeti v svetu hiperdražljajev, že zdavnaj izgubili stik. Diši po gozdu. Po lesu, rosi, meglicah. Vedno po svežem, saj je nikoli ni strah zaloputniti z vrati, vzeti usodo v svoje roke, začeti znova. Sodobna čarovnica nenehno sproža odzive in deli prepričanja. Na tista, ki obožujejo, tista, ki sovražijo, in tista, ki sovražijo, ker si želijo preveč. Prav zato lahko v njeni bližini živijo zgolj tisti, ki jih ni strah. Ki jih ni strah, da bi se izgubili, da bi jih ožgalo, scvrlo. Zveni znano?”

 

Sandra Gubenšek

 

“Pripravila si me do razmišljanja kako ozaveščam čarovnico v sebi. Sem samohranilka in vsako uro, ki jo imam zase želim dobro vnovčiti, tako da nahranim sebe in posledično nahranim tudi moja otroka s tisto pravo dušno hrano. V realnosti od mene to zahteva ogromno čaranja, da sem pristno divja v sebi a hkrati na zunaj tega ne izražam, ker ne tratim energije za nepotrebne boje z ljudmi, ki ne gojijo gozda v sebi in posledično ne priznavajo mojega gozda. Stalno se nahajam v svojem magičnem gozdu, kjer slabo ne obstaja. Obstajajo le zelo težke lekcije, ki  nas učijo. Ce smo zmožni čaranja iz lekcije preobrazimo najpristnejša divja darila…. ki hranijo in hranijo našo dušo. In o tej divji hrani govorim le z izbranimi… da ji ne odvzamem magije. In med njimi si tudi ti, ki skozi kolekcijo izražaš njo… divjo žensko.

 

Vesela sem zate, da si našla prostor zase, kjer ona diha.”

 

Brigita Alič

 

“V vsakem je nekaj prvinskega. V naši podzavesti, v gibu, v želji. Nagon nas vodi, čeprav ga velikokrat poskušamo zatreti. Lahko, da smo izgubili stik sami s seboj, z naravo, z našimi prvotnimi bitjem. Počasi se zavedam svojih moči, počasi odrivam sedanjost, poskušam najti cilj. Svojo prvotno nalogo, ki je še vedno nedorečena. Vsak se kdaj izgubi v poplavi podob vsakdana, ko se umirim je vse bolj jasno. Kadar sem v naravi, je vse bolj jasno. Danes se še vedno govori o drugačnosti, o sprejemanju potencialnih možnosti in tistih, ki že obstajajo. Mislim, da smo pravzaprav zelo nazadovali. Iz preteklih časov ostajajo dejstva, ki se danes zdijo kot zgodbe, ki niso nikoli obstajale. Če najdeš stik s samim seboj in si dovoliš pokazati svoje ideje v dejanjih, postaneš svoboden, razrešiš se stereotipov in živiš po navodilih svojega notranjega glasu. Prav ta je pri sodobnih ženskah še vedno živ, verjamem. To je del zgodovine, ki bi ga morali bolj negovati in ga razvijat. Nekateri ga najdejo v mestu, nekateri v naravi, glavno bistvo je vedno v nas, kamorkoli gremo.”

 

Nina Rojc

 

“Čarovnica je ženska, ki pozna sebe in svet veliko bolj, kot je to udobno moško-osrediščeni družbi okrog nje. Zaradi tega védenja je globoko zasidrana v sebi in sile iz zunanjosti jo težko spravijo iz njenega jedra. Zato je Čarovnica ženska moči. Toda to ni moč nadvlade, temveč sinhronost z zakoni Narave. Njena moč izvira iz stanja, ki ga opisuje Lao Zi: “Spokojnemu umu se podredi vse stvarstvo.” Njen spokoj pa izhaja iz védenja.

 

Čarovnico smo spremenili v grozno coprnico, ker je preveč sočna, preveč samosvoja, preveč ve in stvari se preveč dogajajo po njenih željah in proti volji voditeljev družbe. V resnici je Čarovnica osvoboditeljica. Samo da ne hodi v svet in aktivno osvobaja, temveč osvobaja tiste, ki si ob njej dovolijo začutiti njen Žar.”

 

Ana Drevenšek Rdeči Šotor

 

“Čarovnica je ženska s starodavno zavestjo in močjo, je magična. Ima moč dajanja življenja, brezmejno intuicijo in pozna svet okrog sebe. S tem znanjem zna poskrbeti zase in za svoje ljudi. Če bi bilo med nami še vedno veliko čarovnic, bi ljudje lažje živeli in svet bi bil manj nevaren.”

 

Jana Jakoš

 

“Oznaka “čarovnica” ali “divja ženska” me privlači že praktično od otroštva. Kljub temu, da so bile v literaturi in animiranih filmih pogosto predstavljene kot negativen lik, večkrat opisane tudi kot neprivlačne, so bile vedno ženske s trdnim značajem, načeli in nadnaravnimi sposobnostmi. Močne ženske skratka. Potem pride učenje zgodovine in fenomen sežiganja čarovnic, kjer – če skrajšam – ugotovimo, da so se na ta način pravzaprav znebili žensk, ki so bile grožnja zaradi svojega znanja (ki se je razvilo iz natančnega opazovanja narave in njenega vpliva) ali pa zaradi svoje lepote (ki je šla na živce tako moškim kot ženskam). Vse našteto je verjetno precej stereotipno, pa vendar sama pravzaprav precej pogojeno s tem pojmujem tudi sodobno divjo žensko/čarovnico, saj jo vidim kot samostojno, močno žensko, z izredno intuicijo in razvitim odnosom do narave. Pojem narave ne mislim zgolj v smislu nekakšne neokrnjene idile, saj nas precej živi v bolj kot ne urbanih okoljih, govorim o navezanosti oziroma afiniteti do narave in naravnega v najširšem smislu – lahko je to ljubezen do živali, opazovanje lune in zvezd, skrb za okolje (zaradi mene lahko ločevanje odpadkov) in predvsem spoštovanje do okolja in zavedanje o moči. Tako vpliva narave na nas, kot nas samih na okolico.

 

Lastnosti oziroma dejavnosti, ki jih pripisujem čarovnicam (kamor ne štejem šarlatank, ki delajo čudeže preko telefona in podobno, da ne bo pomote!), so tudi npr. posluh za meditacijo, astrologijo, sanje, podzavest, in še dlje, kar bi že skoraj lahko šteli v “čarovnijo” (sposobnosti) – moč dotika, prenos energij, videnje prejšnjih življenj… Kar morda konec koncev ni nič drugega kot zmožnost verjeti vase in si znati prisluhniti. Zdi, se mi, da čarovnice lahko kar nekako začutiš, saj oddajajo nekakšen poseben žar, ki se lahko skriva za skrivnostnim, nekam mimo tebe zazrtim obrazom, ali pa v skoraj preglasnem smehu ženske z neustavljivo željo po življenju in brezkončnim optimizmom. Bistra, močna ženska, z lastnim pogledom na svet in posebno senzibilnostjo in tudi nežnostjo, skrbnostjo. Vsekakor se z likom sodobne divje ženske/čarovnice poistovetim in mi je blizu, kaj pa je v meni najbolj čarovniškega in divjega, pa bi verjetno boljše presodili tisti, ki čutijo moje energije.”

 

Nina Skumavc

 

“Doživljam jo kot žensko, ki sledi svoji intuiciji in ji ne glede na vse tudi slepo zaupa. Verjame v tiste nevidne, neotipljive stvari. Sanja in živi po svoje. Je večno mlada in včasih malo nora. Je izbirčna, a se rada zaljublja v besede, stvari in ljudi. Je ženska, ki je veliko žensk v eni ženski.”

 

Anja Dragan

 

“Dolgi valoviti lasje ji vihrajo pod temačnim, s črnimi oblaki nabitim nebom, vsake toliko časa pa strela udari nad njenim mrkim pogledom pod košatimi obrvmi. Ne boji se. Moč črpa iz strahu. Vse bolj močna je, čeprav jo je na smrt strah. Toda koga? Česa? Sebe? Divjega neba, ki se razprostira nad njo in nebotičniki, ki se dvigajo v višave, kot bi želeli prestreči bliskajoče linije? V trenutku, ko se nebo spoji s tlemi, je pomirjena. Divjost ji ni tuja. Ravno nasprotno. Sprosti jo, v njej uživa. Čarovnica je. Divja, toda hkrati pomirjena. Ob njej smo vsi lahko taki, kakršni v resnici smo. Divji, ustvarjalni, nenasitni, nepremagljivi, vsemogočni. In nekoliko prestrašeni. Kdo je ta divja ženska v nas? Ki nas nenadzorovano vodi. Ki nas oživlja in nam daje moč. Čarovnica je. Tako kot mi. Mi smo ona in ona je mi. Kadarkoli smo lahko divji kot, s švigajočimi strelami napolnjeno nebo ali mogočni kot nebotičniki ali divji kot čarovnica, ki vlada mestu, ko se vse umiri. Divjost nam daje moč. Nikar se je ne bojmo.”

 

Tina Lagler

 

“Janja,

 

vstopila si v moje življenje, nežna vila, krhka, bele polti in vranje črnih las…. ter me začarala. V tebi sem prepoznala notranjo moč divje ženske, močno intuicijo, globok notranji svet, ter  zaupanje v življenje…

 

Zame je bila neprecenljiva izkušnja biti  tvoja mentorica, prijateljica in sodelavka na našem skupnem projektu. Lepo je bilo sodelovati  s teboj, veliko smo se učili drug od drugega in si podarili lepo izkušnjo. Zdaj je čas, ko stopaš po poteh svojih sanj…. odvržeš še zadnje okove in greš na divje popotovanje. Janja, divja ženska… sledi sama sebi, svojemu srcu.  V vsaki od nas je delček praspomina , trpljenja žensk, ki so pogumno izražale svoje mnenje, ne glede na posledice. Vendar so nam odprle pot k svobodi…  Samo zaupanje nas pripelje na pot divje ženske… zaupanje resnici, ljubezni, življenju.

 

Objemam te, ti stojim ob strani in se veselim tvojih uspehov…”

 

 d.ž. Nataša Jagodič

 

“Tvoje stvaritve so čudovite, nekaj posebnega, res malo čarovniške, čisto v mojem stilu. Kajti tudi sama se včasih počutim malo čarovnice, saj mi moja močna intuicija pomaga, da dogodke in ljudi včasih vidim drugače in hitreje preberem njihov karakter. Prav takšno je tudi moje zaznavanje narave in okolice. Celo moj mož velikokrat reče, da sem čarovnica, kar mi je mogoče celo všeč. Ženske, ki so bile čarovnice, so bile lepe, pametne in so imele veliko znanja in dobrih sposobnosti. Živim v mestu, še raje pa grem v gozd in naravo in to vsako leto bolj. Uživam v nabiranju zelišč in smole iz katerih izdelujem kremice, pilinge in čaje za lastno uporabo. Polega tega pa se moj malo čarovniški stil izraža tudi na mojih glinenih izdelkih, ki so bolj v retro stilu.”

 

Barbara Jemec

 

“Ob besedi divja ženska najprej pomislim na žensko, ki se je ne da udomačiti. Na samosvojo, močno žensko, ki gleda onstran družbenih pravil in si jih upa kršiti. Na žensko, ki se ne ozira za mnenji drugih in nima zadržkov pri tem, da se izrazi. Malce samosvojo in včasih uporniško, vedno zanimivo. Divja ženska, čarovnica, je v mojih mislih močno povezana z naravo, ki jo zna dobro interpretirati in ki ji služi kot vir moči. Če si jo vizualiziram, je divja ženska temna ženska, z dolgimi razmršenimi lasmi, drznim stilom in močnim, prodornim pogledom. Sodobno divjo žensko si predstavljam kot žensko z nepredvidljivo, nebrzdano energijo, ki jo lahko kanalizira na več načinov, bodisi v vulkan pozitivne energije, bodisi v destrukcijo. Moj odnos do divje ženske, čarovnice, je pozitiven, ker mi vzbudi pozitivne občutke, predvsem občutke moči in  občudovanja, saj jo povezujem z žensko s trdnimi prepričanji in z žensko, ki poseduje neka posebna znanja, znanja, ki se jih ne da razložiti razumsko. S sodobno divjo žensko se lahko poistovetim, menim, da se lahko z njo poistoveti vsaka ženska, saj vsaka ženska v sebi nosi to divjo plat, prav tako pa njen kontrapol, njeno binarno opozicijo.”

 

Sandra Videc

 

“Sodobno čarovnico si predstavljam kot zelo močno, avtoritativno žensko. Želi imeti nadzor nad vsemi stvarmi, nad svetom in dogajanjem okoli nje.  Ta želja lahko pogosto meji že na obsedenost, v smislu perfekcionizma.  Svoj perfekcionizem kaže tudi navzven, na njenem videzu je vse premišljeno in skrbno izbrano.  Ko hodi po ulici, je njena drža samozavestna, pogled hladno usmerjen naravnost, glava dvignjena.  Zadovoljna je s seboj, bolj kot marsikatera “povprečna ženska”. Svojo drznost in moč z veseljem pokaže mimoidočim neznancem. Včasih se zgodi, da začutim celo hladno sapo, ko gre katera izmed njih mimo mene.

 

Sama se s sodobno čarovnico ne bi poistovetila. Pride kakšen dan sem ter tja, ko si nadanem le njeno masko.  Takrat se pretvarjam, da sem močna in avtoritativna. Ampak le navzven… za mimoidoče neznance. Da bi to masko nosila pred svojimi bližnjimi, nima smisla. Se pa pogosto vprašam, če tudi ostale sodobne čarovnice v resnici le nosijo maske. Mogoče se s svojo pojavo želijo le pokazati svetu, da so nekaj več. Mogoče s tem, da neznancem dajejo vtis, da so močne, večvredne, le prepričujejo same sebe, da so lahko nekaj, kar v resnici nikoli ne bojo. Mogoče so v resnici le krhka bitja, ki svoje prave “čarovniške” moči še niso osvojile.

 

Če bi bile te sodobne čarovnice prave, verjetno o njih sploh ne bi upali dvomiti.”

 

Tina Vrhovec

 

“Beseda čarovnica je pri nas še vedno močno prisotna, predvsem v vsakdanjem govoru – kjer se jo uporablja kot slabšalni izraz za neprivlačno, hudobno starejšo žensko. Ta prenesen pomen lahko predstavlja tudi strah pred znanjem starejših žensk – pred njihovo močjo, avtoriteto in izkušnjami. Prav možnost pozitivne identifikacije s čarovnico kot modro, pokončno in neodvisno žensko bi bila dobrodošla – predvsem za vse novodobne čarovnice.”

 

Katja Butala

 

“Sodobna divja ženska se mnogim zdi čarovnica, ker je samostojna, da ne potrebuje zavetišča pri moškem. Vsaj ne takšnega, kot ti od žensk pričakujejo. Zato jih ob spoznanju njihove samozadostnosti označijo za čarovnice.

 

Druga čarovnica pa je tista, ki ji gre večina ljudi na živce, a ker je pač ženska, ki živi v mestu in obkrožena z ljudmi to skriva. Kadar ji spodleti, je označena za zoprno čarovnico.”

 

Daša

 

“Ženska ni ena. Ni mumificiran objekt, oddaljen od mene. Nima enotne podobe, ki bi zamejevala to, kar sem lahko. Žensk je mnogo. So del mojega odraščanja in spominov, toplih objemov in pomirjajočih glasov, ki mi pripovedujejo zgodbe iz daljnih časov, fantastične zgodbe o življenjih drugih žensk, čudaških in izključenih žensk, zdravilk, ljubečih žensk, žensk, obremenjenih z dolžnostmi, ki so na skrivaj našle svobodo v plesu, žensk, ki so garale, žensk, ki so pisale … ki bi bile brez tega prenosa med njimi in mano za vedno pozabljene. So del boja, v meni sami, proti drugim, včasih proti življenju ali v toku z njim, so vir moči preživetja in so učiteljice jeze, čustva, od katerega so bile ženske odtujene, čeprav ali ravno zato ker prečiščuje. So moje največje življenjske ljubezni, tokovi kreativnosti, ki me ponašajo po planjavi življenja in tihe, a močne spremljevalke mojih transformacij.

 

Divje ženske so ženske, ki so prišle pred mano in bodo prišle za menoj, živijo z intenziteto, ki odpira vedno nove poti misli in čustev, delovanja in povezovanja. Vedno smo na poti z dobrimi spremljevalkami.”

 

Jasmina Lady Rainicorn

 

“Gre za človeka. Gre za dojemanje sveta in razumevanje družbe. Gre za žensko, ki jo svet ni razumel. Mogoče je niti ni hotel. Gre za obsojanje in gre za predsodke. Kasneje; gre za razmišljanje; samostojno razmišljanje, neodvisno razmišljanje in predvsem brezkončno razmišljanje.

 

Gre za obsojanje in gre za predsodke. V njej ni upiranja, je pa želja po spremembi. Ne glede na vse prižgane bakle sodobnega sveta in množico ljudi z vilami v rokah ne upočasni svojega koraka. Vidim jo v mestu. Pardon, vidim jih v mestu. Ženske. V močnem enakomernem koraku kateri se zdi neustavljiv. Iz drže telesa prepojenega z novo močjo pa vendar hkrati z veliko nežnosti, ki je nikoli ne moremo izgubiti.

 

Sodobna čarovnica. Vodi jo intuicija in tako kot včasih se mi zdi, da ji daje največjo moč in pomen. Kot nekakšna magija, ki nam je bila prirojena. Drugo vprašanje je, če jo je znala razviti do te magične mere.

 

Vidim jo mogočno.

 

Neustavljivih misli, kar na vse kritike, še vedno dojemam kot prednost. Nenehno spraševanje in iskanje; lahko bi rekla, da brezciljno ali pa z velikimi odkritji med procesom razmišljanja. Mislim, da od tu izvira/je izvirala magična moč čarovnic. Sodobnih in malo manj sodobnih. Vedno stojijo za tem, kar zagovarjajo. Navkljub obsojanju z pokončno vzravnano hrbtenico. Vretence za vretencem. Kakor da, bi si ustvarile male svetove znotraj magičnega razmišljanja.

 

Oaze.

 

Naj bodo to zelene oaze, betonske oaze, nepredmetne oaze; Svet v katerem se pripravljajo na bitke, bojevane v realnem svetu.

 

Očitno jih/jo vidim kot bojevnice.

 

Miselne bojevnice. Pa vse ni tako trdo in surovo. Še en del njene magije. V enem telesu združiti trdoto boja in hrepenenje nežnosti.

 

Magično.

 

Gre za človeka, gre za Žensko.

 

Gre zate, ki to bereš; gre za ženske, s katerimi se obkrožam; gre zame.

 

Magično. Neustavljivo.”

 

Nika Batista

 

“Sodobna divja ženska je brezkompromisna, ne glede na to ali gre za življenjsko pomembne odločitve ali nekaj tako vsakdanjega, kot je izbor šminke. Ne pusti se zunanjim vplivom in gre odločno proti svojim ciljem. Obožuje vse kar je povezano z estetiko, hkrati pa jo premišljeno inkomporira v svoj življenjski slog in ne pusti, da bi jo ta kakorkoli obremenjevala. Raje kot na manikuro gre na pivo s prijatelji in namesto da bi zapravljala za instant modne trende, gre na spontano popotovanje v njej najljubše kraje. Ljudi okoli sebe začara z odkritostjo in trmastim značajem, veliko bolj kot izborom zadnje “it” torbice. Je zvesta svoji podobi in se sprejema v popolnosti. Počne izključno stvari v katerih uživa in se zanje nikoli ne opravičuje. Je hedonistka, čustvena, a hkrati zna spretno skrivati svojo ranljivost. Njena posebna moč je močna intuicija.

 

Te lastnosti zlahka prepoznam tudi v sebi. Divjino sodobne ženske namreč dojemam kot določeno netipičnost za današnjo družbo, ki se mi ravno zato zdi toliko bolj zanimiva oz. inspirativna.”

 

Katja Kozlevčar

 

“Najprej iščem v svojih mislih in ugotavljam, pa sploh ne najdem  nič kaj takega, kar bi bilo nekoč ljudsko ocenjeno kot čarovnica. To je zame še en dokaz več, kako narobe nam je nekoč okolica predstavljala ženske – čarovnice. V resnici so za čarovnice imeli ženske, ki so stopile iz kalupov in razmišljale s svojo glavo. Temu bi danes rekla napredna, svobodna, razmišljujoča ženska ki si upa nastaviti ogledalo svetu. Verjamem, da bi takšno žensko še danes kdo z veseljem odstranil. Morda bi daleč v podzavesti en del mene želel narediti enako, ampak samo zaradi tega ker se je bilo potrebno s tem soočiti in narediti preskok.

Takšne ženske so mi vedno bolj všeč, še posebej če znajo tisto nevidno prenesti v  vidno polje in s tem dokazati, da imajo prav.

 

Če iščem to žensko v sebi jo najdem predvsem v notranjem preraščanju kalupov, kar pripelje do sprejemanja sebe in drugih. Postalo je vse tako preprosto, je preprosto tukaj in ne čuti se več potrebe v potapljanje podzavesti, ker je ta podzavest zlita s sedanjostjo. Točno veš kaj želiš, ti nisi več ovira, so pa velikokrat ovira drugi in sistem, vendar se s tem ne obremenjuješ, ker psihično lebdiš nad tem in svojo pot lahko neobremenjeno nadaljuješ.”

 

Sonja Videc

 

“Z obleko komuniciram…. Oblečem se kot dama in pridržijo mi stol. Poglobim dekolte in sprašujejo me, kaj delam zvečer. Oblečem se kot majhna punčka in hitro se najde kdo, ki me poskuša zaščititi. Oblečem se kot čarovnica in v ljudeh se zbudita strah in agresija. Vendar je to dobro sito: očara me tisti, ki me prime za roko in vpraša: Kje si parkirala metlo?”

 

Ajiramana

 

“Sodobna čarovnica bere podobe v penici na kavi.

Posluša šelestenje listja.

Ko je vsega preveč,

se vsede in počaka,

da se svet sam uredi.

Sodobna čarovnica posluša svoje občutke.

In posluša svoj um.

Sodobna čarovnica ljubi.

Ljubi naravo. Ljubi moške, ljubi ženske (in vse vmes).

V svojih “sovražnikih” išče dobre točke.

Ve, da je za ravnovesje

včasih potrebno tudi neravnovesje.

Uživa v paradoksih.

In se smeji sama sebi.

Sodobna čarovnica ljubi življenje.

In se veliko zahvaljuje.

Soncu, novemu dnevu,

paradižniku na vrtu.

Pošilja poljubčke drevesom,

oblakom, travnim bilkam.

Radosti se ob posrečenih besednih zvezah.

In novih izumih.

Čudi se zmožnostim človeškega uma

in zaznava odtenke v čustvih.

Veliko in rada raziskuje.

Nekaterih stvari ni zmožna dojeti.

In včasih je prav ignorantsko vesela,

da ji ni dano vsega razumeti.

Sodobna čarovnica se zaveda svoje sreče.

Ve, da je najboljši način,

da pokaže hvaležnost za darove sveta ta,

da jih sprejme in v njih nesramno uživa.

Tukaj in zdaj je hvaležna

za to noro človeško izkušnjo,

za bivanje v tem divjem Vsemirju.”

 

Anita Pukšič

 

“Kar se tiče odgovora na zastavljeno vprašanje, bi rekla, da nas (žensk) je gotovo zelo malo, ki nismo bile vsaj enkrat v življenju primerjane s čarovnico, ob čemer ta primerjava ni vedno slaba oz. celo postaja vedno bolj pozitivna, se mi zdi. Vsekakor bi se strinjala z vzporednicami med čarovništvom in nečim divjim v vsaki ženski. Menim, da gre za nek prvinski element v naravi žensk, ki je lahko pri nekaterih ženskah zelo izrazit, pri drugih pa komaj opazen. Mislim, da lahko čarovnica v posamezni ženski združuje več karakteristik — vse od mehkobne, nežne moči ženske, pa do silovito strastnih čustev in nenadzorovanih izbruhov besa. Gre za tisto bistveno, v čemer se ženske razlikujemo od moških in česar se moški zaradi tega bojijo. Ko se ženska nauči pravilno komunicirati z divjo žensko v sebi, to lahko izrabi za optimiziranje vseh odnosov v svojem življenju. Zame osebno (vsaj po mojem mnenju) velja, da je ta divja ženska v meni mnogokrat premočna in da jo težko nadzorujem. Se pa (z njo) učim in sem mnenja, da lahko vsako od nas bogati, če jo le znamo pravilno dojemati.”

 

Schejtan

 

“S čarovnico v sebi se šele spoznavam. Predstavljam si jo kot žensko, ki zelo globoko zaupa v svoja čustva in misli, žensko katere dejanja niso zgolj naključna, temveč skrajno namerna. Predstavljam si jo kot popolnoma samostojno in mogočno – kot vodjo. Ker jo vodita avtentičnost in zaupanje v svoje sposobnosti, je nihče ne more odvrniti od njenih planov.  Zaradi silovitosti njenih korakov in odločitev je videti kot ženska, ki tvega nepremišljeno, ker pa sama popolnoma sprejema odgovornost za ustvarjanje realnosti svojih doživetij, ve, da jo le sledenje svojega lastnega navdiha lahko le osreči. Hkrati se pa zaveda, da bo zaradi svojega poguma bogato pripomogla k višanju človeške zavesti.”

 

Gloria Krasnik

 

“Vsaka od nas je v svojem srcu in duši še vedno divja ženska in bo takša ostala, se zaveda ali ne. Aktiviranje in balansiranje naših žlez, s tem tudi prakticiranje hormonske joge na svoj način prispeva k ohranjanju in kultiviranju le-te.

 

Sama se bom vedno, v vseh letih mojega življenja, čutila in zamišljala kot divjo žensko v najboljšem možnem smislu in pogledu, to je večna ženska z vso svojo globino in divjino, žlahtno divjostjo, ki vzburja in razburka vse nivoje naših površin in globin bivanja. Plešem z volkovi? Ja, v sanjah. Jadram z oblaki in potujem po neskončnih savanah svoje domišljije.

 

Divja ženska sem in ponosna sem na to.

 

Me razumejo? Ja in ne. Mi je prav vseeno.

 

Ognjeni objem tebi Janja, objem vsem vam divjim ženskam.”

 

Alenka Košorok Humar

 

“Ženska…čarovnica…menim, da je skoraj vsaka ženska, ki sledi hitremu tempu življenja v vrvežu mestnega okolja, razpeta med vsakodnevnimi obveznostmi, prijatelji in družino, zagotovo čarovnica, če je pri vsem tem sposobna dobiti prepotrebni čas, da se lahko sprosti, razmisli in se ponovno poveže s svojo naravno platjo. Pomembno se mi zdi, da se zna ženska povezati z naravo in iz nje črpati moč, ki je na nek način divja, čarovniška in jo vkomponirati v vsakdanje življenje ter jo v pravi meri pokazati in skriti pred okolico v kateri živi. Menim, da si s svojo kolekcijo pričarala, čudovito vilinsko podobo ženske, ki je v stiku s svojo neukročeno lepoto in naravo.”

 

Kaja Rutar

 

“Sodobno divjo žensko si predvsem predstavljam kot sebe, saj se mi zdi, da ima sodobna ženska vedno veliko projektov in je aktivna tako v poslovnem kot zasebnem življenju. Zato kot sodobno žensko vidim sebe in se z njo brez težav poistovetim. Tako kot si omenila sama, rada preživljam čas aktivno (mestno) in tudi sproščujoče (narava). Poleg tega sem menja, da mora sodobna ženska biti pogumna, a bolj kot to morda drzna in tvegati na poslovnem, osebnem kot tudi modnem področju, zato se mi je tvoja kolekcija tudi tako lahkotno približala in v ogrlici se res vidi, da jo lahko uporabljaš tako za sestanke kot tudi prosti čas. V njej sem videla predvsem spomine iz morja, na kar me spomnijo kamenčki v mreži.”

 

Sarah Osterc